Če ste odraščali ob prvih Pokémon igrah (Red, Blue in Yellow), ste zagotovo slišali to zgodbo. Bilo je pravilo, ki so ga vsi poznali na pamet: “Če ne greš na ladjo S.S. Anne, ampak zamenjaš Pokémona, se vrneš s Surfom in greš čisto do konca obale desno… boš tam našel parkiran majhen tovornjak. Uporabi Strength (moč), premakni tovornjak in pod njim boš našel Mewa.”
Ta preprosta, a specifična govorica je v 90-ih povzročila, da smo ure in ure preigravali igro, obupano iskali Pidgeyje z zračno pošto (še en mit) in se trudili na tisoč in en način premakniti tisto zakleto vozilo.
Kaj pa je bila resnica? Ste dejansko lahko dobili tistega mitičnega Pokémona, ki je bil sicer na voljo le na uradnih Nintendo dogodkih?
Zakaj ravno tovornjak?
Največja skrivnost te urbane legende je bila vedno vizualna anomalija. Prve igre so bile izjemno omejene z grafiko. Vsak kvadrat zemlje (piksel) je bil natančno preračunan, da je varčeval s pomnilnikom. A tam, v tistem skritem kotičku pristanišča Vermilion City, kamor igralcu sploh ni bilo treba iti, je bila narisana edinstvena grafika majhnega pickup tovornjaka. Ta sličica (sprite) se ni pojavila nikjer drugje v celotni igri.
Zakaj bi programerji zapravljali dragoceni pomnilnik za nekaj, česar večina igralcev nikoli ne bi videla, če se pod tem ne bi skrivala največja nagrada v igri? Logika nas je prepričala.
🔨 Bridka resnica, ki je zlomila srca
Resnica je bila surova. Lahko ste uporabili Strength tisočkrat. Lahko ste prinesli s sabo Machampa na stoti stopnji. Lahko ste pritiskali gumbe v zaporedju, ki vam ga je povedal tisti lagavi sošolec. Tovornjak se ni premaknil. In pod njim nikoli ni bilo Mewa.
Ustvarjalci igre so kasneje potrdili, da je bila grafika tovornjaka tam zgolj kot dekoracija (morda ostanek neke izbrisane naloge iz zgodnje faze razvoja igre), ki so jo preprosto pozabili odstraniti ali pa so jo pustili tam kot šalo. Mew je bil v igro dejansko dodan čisto na koncu razvoja (skrivaj ga je vrinil programer Shigeki Morimoto) in ni imel določene lokacije v svetu igre – dobiti ga je bilo mogoče le s posebnim hroščem (glitchem) ali na dogodkih.
😂 Nintendovo maščevanje (ali pa spoštovanje)
Mit je postal tako ogromen in slaven, da ga Nintendo ni mogel več ignorirati. V predelavah iger (FireRed in LeafGreen ter kasneje v Let’s Go, Pikachu! in Eevee!) so tovornjak vrnili na točno isto mesto.
Kaj pa se je skrivalo v okolici tovornjaka v predelavah? Mew? Seveda ne. Igralce, ki so prišli tja z nostalgijo in upanjem, je čakala… Lava Cookie (piškot). Odlično “trolanje” s strani razvijalcev!
To je bil verjetno prvi pravi in najbolj množičen primer “clickbaita” v zgodovini videoiger, še preden smo sploh imeli masovni internet. Vsi smo padli nanj in vsi smo se počutili izdane.
Če vas zanima vizualna evolucija tega mita in kako se je Nintendo poigraval z nami skozi vse generacije in predelave, si nujno oglejte ta direkten in preverjen video:
Priznaj: Koliko ur si kot otrok zapravil ob tistem tovornjaku in katero kombinacijo si poskušal, da bi ga premaknil? Pusti komentar, tukaj smo vsi v istem klubu naivnih nostalgikov!
